Povej, a se ti ne zdi, da drugačen si, kot, da mar ti ni. Daj povej, reci mi zdaj ta, da je ona ta, ki je tvoja, kot trop v letu pleševa, vsak po svoje sanjava, le midva, le midva, divjava kot vanilija, diši v tebi, v tej se izdaš, še sem tvoja. Še sem tu ob tebi, ta igra ne pozna meja. Pred tabo sem vzstrajala, še sem tvoja, tvoja vsa. Si morda čas, zdaj kradeva, a nenadoma se začutiva. Ne, ne greem nazaj, v ta lažnivi raj, srce je polno saj, ne dovolj mi je. In iz inata v sebi se zupiram znova tebi leeee.. dajem vseee, dajem vseee kot vanili, kot vanilija, To noč vleče me znova, znova k tebi. Če mi rečeš, da ne znaš naprej, zameglen je tvoj pogled na njej, še sem tu, še bom tvoja vsa, in vem, da še bom tu ob tebi, vedno znova sem na pol poti, in čeprav vse narobe zdi, reci mi, da naj ustavim svet, ker rad bi bil le tu ob meni. Le, le nekaj, kar diši v tebi, te vleče vedno znova k sebi. A še sem vedno tvoja. Veš, še sem tvoja, tvoja, tvoja, tvoja, tvoja, leee.. še ti dajem..
